Izlet v Kekčevo deželo Delfinčkov in Medvedkov
V ponedeljek, 16. 5. 2202, smo z velikim navdušenjem in dobro voljo vstopili na velik avtobus, pozdravili šoferja in se odpeljali proti Kranjski gori. Dolga pot je hitro minila, saj smo komaj čakali, da se bomo v Kekčevi deželi srečali s Kekcem in z njegovimi prijatelji. Najprej nas je pozdravil Francelj, ki nas je popeljat mimo Bedančeve koče. Hitro smo ugotovili, da je v koči ujeta Mojca. Na srečo je Bedanec trdno spal, zato smo lahko iz Bedančevih rok vzeli ključ in iz kletke rešili Mojco. Bili smo zelo pogumni. V zahvalo nas je Mojca popeljala do Brinceljeve koče, kjer nas je presenetil Bedanec. Na goro Špik smo ga hitro pregnali s ponazarjanjem sove. Mojca in Brincelj sta nama povedala, da smo ga tako zelo dobro prestrašili, da ga zagotovo tri dni nebo nazaj v dolino. Naše navdušenje je kmalu opazil Kekec, ki nas je prišel pozdravit. Popeljal nas je do svoje koče, kjer je otrokom zaupal skrivnost, katero vedo samo otroci, ter nas povabil, da skupaj obiščemo Pehtin dom. Ta nas je prijazno sprejela, nam razkazala svoj laboratorij in nas pogostila s pecivom in zeliščnim čajem za pogumne. Skupaj smo še zapeli Kekčevo pesem, pomahali Kekcu v slovo in se počasi odpravili proti avtobusu, ki nas je odpeljal domov. Bilo nam je zelo lepo in zagotovo nam bo ta dogodivščina ostala še zelo dolgo v spominu.
Delfinčki in Medvedki z vzgojiteljicami